Šepetofon

Ali je mogoče, da se brez elektronskih pripomočkov šepetaje pogovarjamo tudi na več deset metrov dolgi razdalji in to tako, da vmes komaj kdo kaj razume?

To je mogoče z posebnim šepetofonom. Tega sestavljata dve parabolni skledi, podobni satelitskim antenam, ki sta na večmetrski razdalji naravnani točno druga proti drugi. Če se sogovornika postavita točno na sredo pred oba velika krožnika, se lahko pogovarjata tudi šepetaje. Saj bosta tako jasno slišala vsako izrečeno besedo.

Kako to deluje?

Ko spregovorimo se širijo besede po zvočnih valovih v vse smeri. V bližini govorca naše uho ujame še dovolj teh valov, tako da lahko slišimo. Čim bolj se oddaljujemo, tem manj zvočnih valov lahko naše uho ujame. Poleg tega pa postajajo zvočni valovi z razdaljo, ki jo prepotujejo vedno šibkejši. In tako slišimo tem slabše čim dlje od govorca stojimo.

Parabolna skleda je tako ukrivljena, da zvočne valove, ki se zaletijo naravnost vanjo preusmeri v tako imenovano žarišče v sredi. Obratno pa: če govorimo v tej točki tiho v smeri proti parabolni skledi, bo ta izrečene besede z vsake točke površine odbila in preusmerila naravnost proti nasprotni parabolni skledi. Ta vse zvočne valove ujame in jih spet zbere v svojem žarišču.

Na ta način se lahko pogovarjamo tudi na večje razdalje, ne da bi morali zaradi tega kričati. Saj parabolni skledi pošljeta vsako tiho izrečeno besedo mnogokrat istočasno po vsej dolžini, tako da prispejo hkrati in s tem ojačeno v žarišče druge sklede.